• 9:00

    1

    Dobro jutro ob kavi in rogljičkih

    Grand hotel Bernardin
  • 10:00

    2

    Otvoritev konference

    mag. Peter Ribarič, vodja programskega odbora
  • 10:10

    3

    Med začetkom in koncem

    mag. Ivan Simič, v.d. generalnega direktorja Finančne uprave Republike Slovenije
    Prikaži več

    Za menoj je trideset let prakse davčnega svetovalca in skoraj štiri leta vodenja davčnih uprav. V dokaj dolgi in pestri karieri sem doživel marsikaj. Zmeraj sem upal povedati, kaj mislim o določenih davčnih primerih in če je bilo potrebno, sem tudi javno kritiziral slabo delo davčne oziroma finančne uprave. Te kritike sem v glavnem izražal v reviji Denar, ki je moj sprostitveni ventil. Brez nje bi bilo težje.

    Sodeloval sem z različnimi davčnimi zavezanci; delim jih v tri skupine. Tiste, ki v času svoje pomembnosti niso želeli sodelovati z menoj, ker sem se preveč izpostavljal, tiste, ki mislijo, da sem čarovnik in lahko vsak izgubljen primer spremenim v zmago, kot tudi tiste, ki so mi in mi še zmeraj zaupajo.

    Mnogi me sprašujejo, kako lahko preklopim med davčnim svetovalcem in direktorjem finančne uprave, saj enkrat davčne zavezance branim pred finančno upravo, drugič pa jih preganjam. Moj odgovor je: enostavno. Ti dve funkciji sta si podobni in v obeh primerih razmišljam podobno. Davke je potrebno plačati v skladu s predpisi in to je vse. Če tako posluješ potem ni potrebno nikogar niti napadati, niti braniti.

    V dveh dneh davčno finančne konference boste poslušali 13 predavanja in dve okrogli mizi. Prvi dan bo v duhu korone in srčno upam, da korona ne bo odnesla te konference iz Portoroža. Drugi dan pa bodo davki poskušali nagraditi korono. Vrhunski predavatelji vam bod predstavili svoje videnje posameznih področij in vas bodo poskušali popeljati med čermi naših predpisov.

  • 10:50

    4

    Gospodarska gibanja v Sloveniji in EU v času med in po korona krizi

    Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj
    Prikaži več

    Epidemija covid-19 je prinesla nenadno in globoko spremembo za gospodarstvo in celotno družbo. Zdravstveni šok, ki se je zgodil na svetovni ravni, je zahteval izredno hiter odziv, spremembe v miselnosti, obnašanju in odzivanju. Gospodarske posledice so občutne in zelo diferencirane. Vladni ukrepi so uspeli znatno ublažiti posledice epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo, izrazito pa se je poslabšal javnofinančni položaj države. Po letu in pol gospodarstvo okreva. V sklopu predavanja se bomo posvetili naslednjim vprašanjem:
    – Kaj nas čaka v letu 2022?
    – Kako so se gospodarstvo in potrošniki prilagodili spremenjenim razmeram?
    – Katere dejavnosti bodo čutile dolgotrajne posledice?

  • 11:20

    5

    Ali bodo pandemije del naše nove realnosti?

    Prof. dr. Bojana Beović, dr.med., infektologinja, vodja svetovalne skupine ministra za obvladovanje covid-19 na Ministrstvu za zdravje, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
    Prikaži več

    Epidemije so spremljale človeštvo skozi zgodovino in spreminjale njen potek. Globalizacija in vdor človeka v naravo v današnjem času sta za hitro širjenje nalezljivih bolezni še posebej pomembna. Za razliko od zgodovine imamo danes na razpolago sodobna orodja za obvladovanje epidemije, na primer možnost hitre analize podatkov, ki so pomembni za odločanje, hitro diagnostiko in cepiva. Kljub temu ostaja obvladovanje epidemije težavno zaradi njene razsežnosti in vpletenosti vsega človeštva, ki je heterogeno glede ekonomskega, političnega in kulturnega položaja posameznih skupnosti. Poleg tega se zaradi svoje narave pričakovano spreminja povzročitelj covid-19, kar vnaša v dogajanje nove neznanke. Po poldrugem letu pandemije postaja vedno bolj jasno, da pandemija ne more biti politično bojišče ali nekaj, kamor usmerjamo vse svoje sile. Je del življenja in skrbi za lastno zdravje, pri tem pa je treba na eni strani uporabiti vse, kar je na voljo, na drugi strani pa ohranjati življenje v čim bolj normalnih tirnicah. Epidemije infekcijskih bolezni imajo svoje poteke, ki se praviloma iztečejo v tako imenovano endemično stanje; stanje, v katerem je bolezen prisotna, a jo toliko obvladujemo, da delovanja družbe ne moti. Kako bomo do tega stanja prišli, je odvisno od vsake družbene skupnosti, pa tudi od posameznikov.

  • 11:50

    6

    Odmor za osvežitev

  • 12:20

    7

    Finančna boniteta in financiranje podjetij v pokoronskem času z vidika poslovnih bank

    Darko Jurić, vodja sektorja Poslovanje z gospodarstvom, Sparkasse, d. d.
    Prikaži več

    Kako je koronski in pokoronski čas vplival na poslovanje podjetij in panog? Kaj to pomeni za bonitete podjetij in za pridobivanje financiranja na bančnem trgu? Kaj se dogaja z obrestnimi merami na aktivi in pasivi – so ležarine postale naš vsakdanjik?

  • 12:50

    8

    Presoja plačilne sposobnosti podjetij v pokoronskem času na podlagi finančnih informacij

    Mag. Melita Kolbezen, ustanoviteljica in direktorica, Advico, d. o. o.
    Prikaži več

    Trajna sposobnost izpolnjevati vse obveznosti ob njihovi zapadlosti in stabilen obseg dolgoročnih virov, sta ključna pogoja za dolgoročno plačilno sposobnost podjetij. Dejavnosti imajo med seboj različne strukture sredstev in potrebe po virih sredstev. Covid-19 je v poslovno okolje prinesel dodatna različna tveganja, ki v pretežni meri vplivajo na plačilno sposobnost podjetij. Da lahko poslovni subjekti spremljajo in ocenjujejo ta tveganja, morajo poslovanje spremljati s pomočjo kakovostnih in pravočasnih finančnih podatkov.

  • 13:20

    9

    Odmor za kosilo

  • 14:20

    10

    Novosti v MSRP in praktični vidiki njihove implementacije v okviru SRS

    Tomaž Mahnič, Grant Thornton Slovenija

    Prikaži več

    Mednarodni standardi računovodskega poročanja so živa kategorija, ki se spreminjajo mnogo pogosteje kot Slovenski računovodski standardi. Implementacija sprememb za podjetja predstavlja velik izziv, še posebej če se na to ne pripravijo pravočasno in za to nimajo zaposlenih izkušenih ljudi. Prav tako Slovenski računovodski standardi ne sledijo več mednarodnim, zato se novosti MSRP-jev ne prenašajo več skoraj avtomatsko v SRS-je in so razhajanja tako lahko velika.

  • 14:50

    11
  • 15:20

    Praktični izzivi pri obravnavi najemov v skladu s SRS in MRS

    Natalija Hrovat, Deloitte Slovenia
    Prikaži več

    Praksa s področja obravnave najemov se je v zadnjih letih že oblikovala. Kljub temu pa se bomo dotaknili nekaterih dilem, ki so se in se pojavljajo pri evidentiranju, vodenju in spremljanju najemov po implementaciji novega standarda v družbah v praksi. Pogledali bomo tudi izzive revizorja s katerimi se srečuje pri revidiranju najemov.

  • 15:50

    Odmor za osvežitev

  • 16:10

    Zahtevnejši primeri obravnave prihodkov v skladu s SRS in MRS

    Mateja Vrankar, direktorica in partnerica BDO Revizija d.o.o.
    Prikaži več

    SRS 15 – Prihodki in MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci določata načela pripoznavanja prihodkov ter informacije, ki jih morajo podjetja posredovati v računovodskih izkazih o naravi, zneskih, časovnem razporedu in negotovosti prihodkov  in denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb s kupci. V primerjavi s standardi, ki so veljali do leta 2018 za uporabnike MSRP oziroma leta 2019 za uporabnike SRS, je postalo pripoznavanje prihodkov precej bolj zahtevno in je v marsikateri panogi pomembno vplivalo na to, v katerem obdobju se pripoznajo prihodki iz posameznih izvršitvenih obvez prodajnih pogodb. Namen predavanja je izpostaviti tiste zahteve standardov, ki v praksi pogosto ostajajo neupoštevane ter opozoriti na posebnosti pripoznavanja prihodkov, ki so značilne za posamezne gospodarske panoge.

  • 16:40

    Okrogla miza: Upravljanje tveganj v pokoronskem času

    Moderator: Žiga Debeljak, vodilni partner v skupini Advico, d.o.o.
    Sodelujejo:
    – Gregor Jamnik, generlani direktor, Best Western Premier Hotel Slon, d. d., Ljubljana
    – Borut Jamnik, predsednik uprave, Modra zavarovalnica, d. d.,
    – Štefan Kuhar, namestnik izvršnega podpredsednika, Korporativne finance, Hisense Gorenje Europe
    Prikaži več

    Pandemija Covid-19 je pokazala, da je celotna družba zelo ranljiva, prav tako pa tudi gospodarstvo. Pandemija se vleče že dve leti, negotovost glede bodočega razvoja dogodkov je izjemna, hkrati pa so posledice za podjetja težko predvidljive. Vse to postavlja doslej uveljavljene pristope k upravljanju tveganj v podjetjih pred veliko preizkušnjo: kako opredeliti ključna tveganja, ki jim je podjetje izpostavljeno, kako oceniti verjetnost posameznih scenarijev, kako oceniti negativne posledice za podjetje in kako se pred tveganji sploh zavarovati. O vsem tem se bomo na okrogli mizi pogovarjali s predstavniki iz treh različnih gospodarskih panog.

  • 17:40

    Zaključek prvega dne

  • 20:00

    Večerno druženje

    News Cafe, Obala 4f, Portorož
  • 9:00

    Priložnosti za financiranje iz evropskih sredstev v pokoronskem času

    Kristina Kočet Hudrap, direktorica, Tiko Pro, d. o. o.
    Martina Anderlič, izvršna direktorica, Tiko Pro, d. o. o.
    Prikaži več

    Finančno obdobje (2021–2027), ki je pred nami bo s področja nepovratnih sredstev za podjetja zelo zanimivo. Slovenija še nikoli do sedaj ni razpolagala s takšnim obsegom evropskih sredstev, kot nam bodo na voljo v naslednjih sedmih letih. V sklopu predavanja bosta skupaj predstavili:
    – Možnosti črpanja nepovratnih sredstev iz kohezijskih sredstev (3,2 milijarde eur) ter črpanje 2,5 milijarde eur v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Pri tej temi bo Martina Anderlič predstavila napovedane razpise iz programa za okrevanje in odpornost.
    – V nadaljevanju bomo pogledali, kje lahko podjetja pridobijo nepovratna sredstva za raziskovalne aktivnosti iz največjega inovacijskega sklada Horizon Europe, kjer bo v naslednjih sedmih letih na voljo 100 milijard eur nepovratnih sredstev.

  • 9:30

    2

    Vplivi novele ZGD-1K na poročanje gospodarskih družb

    Katja Zdolšek, LL.M., odvetnica, Odvetniška družba Zdolšek
    Prikaži več

    »Kaj moramo sedaj narediti drugače kot prej?« je najpogostejše vprašanje, ki se po sprejetih zakonodajnih novelah postavlja podjetjem.

    Novela Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1K – je prinesla številne novosti v delovanju gospodarskih subjektov. Primarni cilj novele je uskladitev slovenskega pravnega reda s pravom družb EU in sicer s t.i. Drugo direktivo o pravicah delničarjev (»Shareholder Rights Directive II«), katere namen je zlasti spodbujanje dolgoročnih naložb delničarjev preko večje dostopnosti do določenih informacij o družbi. Omenjeni cilj naj bi zakonodaja dosegla s širjenjem obveznosti javne objave določenih informacij in politik družb. Novela prinaša tudi nekatere novosti na področju poročanja gospodarskih družb, ki z implantacijo prava EU niso povezane.

  • 10:00

    3

    Predlogi sprememb davčnih predpisov in poenostavitve v državni upravi

    mag. Ivan Simič, predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo
    Prikaži več

    Vlada je letos poslala v državni zbor tri davčne zakone, s katerimi spreminja zakon o dohodnini, zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o davku na dodano vrednost. Do sedaj je državni zbor odločal o spremembah zakona o davku na dodano vrednost, toda ker je bil izid glasovanja 45 : 45, je bil zakon zavrnjen. Toda vlada je pripravila nov predlog zakona o davku na dodano vrednost, ga potrdila na svoji seji sredi avgusta 2021 in ga posredovala državnem zboru v sprejem. Tako so ponovno v obravnavi vsi trije zakoni. Z zakonom o dohodnini se predlaga oprostitev plačila dohodnine za dohodke iz naslova družinske pokojnine, uvaja se ničelna boniteta za uporabo električnih službenih vozil, uvajajo se nekatere olajšave na področju zaposlovanja mlajših in starejših oseb ter na področju vlaganja v digitalni in zeleni prehod, zvišuje se odstotek znižanja davčne osnove za donacije. Nadalje se predlaga znižanje stopnje davka za dohodke iz kapitala na 25 %, od najemnin na 15 % in znižuje se meja za oprostitev plačila davka na kapitalski dobiček iz 20 na 15 let. Uvaja se valorizacija dohodninskih davčnih olajšav in to enkrat letno, zvišuje se splošna dohodninska olajšava iz 3.500 evrov in to po 1.000 evrov vsako leto, do 7.500 evrov v letu 2025, prav tako se za starejše od 70 let uvaja seniorska davčna olajšava v znesku 1.500 evrov. V letni dohodninski lestvici se najvišja 50 % stopnja znižuje na 45 %. V zadnjem delu predavanja pa bodo predstavljeni predlogi poenostavitev v državni upravi, ki so bile med tem časom že uvedene in pa osnutek zakona o davku od virtualnih valut.

  • 10:30

    4

    Odmor za osvežitev

  • 11:00

    5

    Novosti na področju DDV s praktičnimi primeri

    mag. Tamara Prezelj, davčna svetovalka in direktorica, Hermiona, d. o. o.
    Prikaži več

    Prvi julij je prinesel na področju DDV korenite spremembe pri obdavčevanju dobav blaga, ki se opravljajo končnim kupcem v EU. Spremembe zadevajo predvsem spletno prodajo blaga, ki jo zavezanci opravljajo preko lastne spletne trgovine ali preko portala drugega davčnega zavezanca.

    Zaradi obveznosti obračunavanja tujega DDV so zavezancem na voljo posebne ureditve, v okviru katerih lahko obveznosti iz naslova opravljenih dobav blaga in storitev v drugih državah članicah EU poročajo v domači državi.

    Za dobavitelje iz tretjih držav največjo spremembo predstavlja ukinitev oprostitve, ki je veljala za pošiljke manjših vrednosti, poslane iz tretjih držav, in nov način obračunavanja DDV v teh primerih.

  • 11:30

    6

    Vpliv Direktive EU o upravnem sodelovanju na obdavčitev v Sloveniji

    Petra Mlakar, davčna svetovalka, Modri nasvet, d. o. o.
    Prikaži več

    Dolgočasen naslov? Morda. Nikakor pa ne dolgočasna vsebina »Upravne direktive«. Ta je namreč pravni temelj, da se FURS lahko do naših dohodkov iz EU obnaša kot »veliki brat«, ki vse vidi in vse sliši, torej vse ve … ali po davčno: FURS po avtomatizmu iz držav članic EU prejme vse podatke o dohodkih fizičnih oseb – davčnih rezidentov Republike Slovenije, kot so:

    – plače (plačilo za opravljeno delo ali storitve), bonusi, nagrade,

    – podatki o lastništvu in morebitnih dohodkih vaših nepremičnin v državah članicah EU (»na udaru« predvsem sosednja Hrvaška, tam naj bi Slovenci imeli v lasti okrog 110.000 nepremičnin!!),

    – podatki o finančnih računih v tujini: stanje, obresti, dividende, kapitalski dohodki, drugi prilivi na račun.

    Posledice: FURS preveri, ali smo kot davčni rezidenti Slovenije, ki smo prejeli dohodek ali več njih iz tujine, tega v Sloveniji tudi napovedali (pravilno in v celoti). Če je odgovor NE, nas prijazno pozovejo, da razkrijemo svoje dohodkovne skrivnosti iz tujine.

    Kako to izvesti na finančno in kaznovalno najmanj boleč način, pa bomo skupaj ugotavljali na konferenci.

  • 12:00

    7

    Transferne cene in finančne transakcije

    Marko Mehle, senior partner in vodja davčnega in pravnega svetovanja, KPMG Slovenija, d. o. o.
    Prikaži več

    Čeprav mednarodna podjetja, ki poslujejo preko svojih entitet v različnih državah, na redni osnovi medsebojno izvajajo finančne transakcije, kot so posojila, garancije, združevanje denarnih sredstev itd., pa niti slovenska zakonodaja niti Smernice OECD za določanje transfernih cen doslej niso podrobneje in specifično obravnavale pristope za določanje transfernih cen pri finančnih transakcijah. Novo strokovno podlago na tem področju smo dobili februarja 2020 z izdajo novih posebih smernic OECD, ki se podrobno posvečajo nekaterim najbolj tipičnim finančnim transakcijam med povezanimi osebami. Davčne uprave najrazvitejših držav temu že sledijo pri nadzoru transfernih cen za leto 2020 in seveda se to pričakuje tudi za prihodnja davčna obdobja. Slovenski FURS pri tem ni izjema, saj Smernice OECD uporablja kot polnopravna članica te organizacije.

  • 12:30

    8

    Odmor s prigrizkom

  • 13:15

    9

    Okrogla miza: Pomen digitalnih poslovnih modelov za konkurenčnost podjetij v pokoronskem času

    Moderator: Peter Ribarič, vodja programskega odbora
    – Borut Markelj, ustanovitelj in solastnik podjetij Trilogic d.o.o. ter 5logic d.o.o.
    – Aleš Štempihar, digitalni strateg, futurist in inovator, direktor AskIT & TeamLeader Digital42
    – Darko Dujič, CEO in partner, Weteh, d.o.o.
    Prikaži več

    Z digitalizacijo družbe smo priča pojavu novih poslovnih modelov, ki so korenito spremenili način trženja in izkušnjo strank. Ključne sestavine uvedbe digitalnega poslovnega modela so poslovni proces, poslovni model, tip dejavnosti, izkušnja stranke, kultura in organizacijsko preoblikovanje. Razvoj in uvedbo digitalnih poslovnih modelov bomo obravnavali na konkretnih primerih. Sogovorniki na okrogli mizi bodo Borut Markelj, ustanovitelj eHrane, Darko Dujič, CEO in partner Weteh in Aleš Štempihar, digitalni strateg, futurist in inovator.

  • 14:15

    10

    Zaključek konference

    mag. Peter Ribarič, vodja programskega odbora

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

PROGRAMSKI ODBOR

MAG. IVAN SIMIČ

Odgovorni urednik revije DENAR

MAG. MELITA KOLBEZEN

Direktorica podjetja Advico, d.o.o.

MAG. PETER RIBARIČ

Izvršni direktor podjetja Planet GV, d.o.o.

MAG. ŽIGA DEBELJAK

Vodilni partner v skupini Advico, d.o.o.